POPOTNIŠKE ZGODBE © 2001 Hugo Zagoršek |
Indija - Dežela, kjer te tudi duhovniki poskusijo obrati
685 besed Indija je dežela nasprotij. Čudoviti spomeniki ležijo sredi zanemarjene in umazane pokrajine. Bogati Indijci v italijanskih oblekah in z mobilnimi telefoni v rokah se ravnodušno sprehajajo sredi smrdečih kupov smeti, na katerih ležijo pohabljeni berači. Vonj po sandalovini in jasminu se meša z vonjem človeških iztrebkov ter gnile zelenjave. Psi, ljudje, krave in podgane živijo in umirajo v sožitju na mestnih ulicah. Internet bari delujejo tudi v vaseh, kjer sploh nimajo elektrike. Indija je zares edinstven kraj - dežela, kjer kamena doba prehaja v računalniško dobo. »Ja, kmalu se bom poročil. A s kom? Ne vem še, starši mi še niso našli ta prave neveste. Upam pa, da bo luštna, saj imam kar dobro službo.« Te besede ni izrekel neki zaostali afriški domorodec, ampak izobražen Indijec, ki sem ga spoznal pri surfanju v internet cafeju. Kar presunilo me je, da nekdo, v marsičemu tako podoben meni, nima svobode odločati o lastnem življenju. V Indiji, državi, ki uporablja atomsko energijo in ima največje število računalniških strokovnjakov na svetu, se več kot 95% prebivalcev še vedno ne poroči iz ljubezni. Izbira partnerja je odvisna od statusa in premoženja staršev, kaste kateri pripadajo družine ženina in neveste, pozitivnih astroloških znamenj ter lepote neveste. Veliko porok se sklene preko malih oglasov! Še sedaj je v marsikateri indijski družini rojstvo hčerke vzrok za obup in žalovanje, saj bo družina ob poroki morala plačati velikansko doto, ki jo lahko popolnoma obuboža.
Indija je bila nekoč najbolj razvita in napredna država na svetu. Danes pa je le dežela, obupanih in zafustriranih ljudi, ki si želijo ubežati trdim vezem tradicije, obenem pa nimajo poguma narediti niti prvega koraka. Večina ljudi živi v strašni revščini in nečloveških razmerah, zato izkoristijo vsako priložnost da oberejo kakšnega prijaznega turista. Sam sem to velikokrat občutil na lastni koži, med potepanjem po tej ogromni deželi. Ljudje te nadlegujejo na vsakem
koraku: »Bi kupil šah?« vpraša prvi, «Kaj pa razglednice?« pristopi drugi, »Travo,
hašiš?« zašepeta tretji in tako naprej v nedogled: »Poglej ta pojšter! A mi daš kaj
dnarja? Denar? Kupi mi mleko za otroka! Gospod, dišeče palčke! Razglednice! Šef, kupi
bobne, so poceni! Marihuana? Koliko daš za tale kipec! Živjo, stopi v mojo trgovino,
imam ful lepih stvari! Te zanimajo mlada dekleta? Šef, kaj pa kipec? Od kod pa si? Daj mi
kaj kovancev iz tvoje dežele! Kako ti je ime? Daj mi kuli! Kupi razglednice! Kupi majice!
Poceni! Kupi! Daj! Kupi! Poceni! Poceni…« Kljub vsem svojim težavam in sitnostim, pa Indija popotniku ponuja vpogled v čudoviti svet starodavnih templjev, palač in trdnjav, rajskih plaž ter veličastnih planin. Lahko se odpraviš na kamelji safari po kruti Tarski puščavi, si iz varne višine slonjega hrbta ogledaš tigre v Nacionalnem parku Khana, opazuješ delfine pri plažah Goe, ali raftaš na brzicah reke Gange. Če se želiš duhovno razvijati se lahko udeležiš kakšnega izmed številnih tečajev meditacije, joge, pranayame, sprostitve in masaže, ki jih najdeš v vseh turističnih krajih. Ko se naveličaš Indijcev, pa se odpraviš na sever, v Himalajo, kjer v majhnih vasicah v okolici Dharmasale prebivajo prijazni Tibetanci. Indijska hrana ni narejena po našem okusu. V bistvu je zelo revna, saj se obrok ponavadi sestoji iz riža, nekvašenega kruha, podobnega lepinji, ki mu pravijo chapatti, ter par zelenjavnih omak iz leče, čičerike, krompirja ali cvetače. Vse skupaj ima bore malo okusa, zato hrani velikodušno dodajajo razne začimbe, od katerih je marsikatera pekoča. Na lastni koži (oziroma ustih, grlu in želodcu) sem izkusil, kako je lahko hudo, če pozabiš naročiti nepekočo jed. Pa tudi če naročiš manj pekoče, se kakšen kuhar včasih odloči poigrati z naivnim turistom in še bolj začini tvojo jed!
ZANIMIVA DEJSTVA O INDIJI:
|
© 2001 Hugo Zagoršek *** Zvezda 3 ***1210 Ljubljana *** 041 370 161 *** 01 5072 675
|